INFO Info
Kmetijski inštitut Slovenije
Hacquetova ulica 17
SI-1000 Ljubljana 

Tel.: (01) 28 05 262
Faks: (01) 28 05 255 

ID št. za DDV: 
SI23887729

info@kis.si
KAZALO Kazalo
Predstavitev +
Poljedelstvo in semenarstvo +
Sadjarstvo in vinogradništvo +
Živinoreja -
Sodelavci  
Strokovne publikacije  
Prašičereja, znanost in tehnologija mesa +
Čebelarstvo -
Raziskovalno delo  
Strokovno delo  
Arhiv poročil  
Pedagoško delo  
Čebelje paše  
Aleš Gregorc  
Aplikacija Govedo +
Varstvo rastlin +
Kmetijska tehnika +
Ekonomika kmetijstva +
Centralni laboratorij +
Knjižnica in INDOK +
Publikacije  
Predstavitve  
Služba za uradno potrjevanje  
Projekti  
Zakonodaja, statut KIS  
Povezave  
Za najmlajše  
ISKANJE Najdi
Google
išči samo kis.si

Nazaj                                                           

RAZISKOVALNO DELO 

Projekti v teku

 

  • UGOTAVLJANJE VPLIVOV AKARICIDA NA ČEBELE IN VAROJE
    Trajanje projekta: 2008 - 2010

Čebelje družine medonosne čebele Apis mellifera so v primeru neustreznega zatiranja varoj, Varroa destructor, ogrožene in tudi odmrejo. Pravočasno in pravilno zatiranje varoj v družinah je ključnega pomena, da se število varoj zmanjša do te mere, da je družina močna in produktivna.
V nalogi proučujemo vpliv aktivne substance amitraz (Apivar®) in kumafos (Perizin®). Z izbranimi metodami dela ugotavljamo učinke akaricidov na posamezne čebele, razvojne oblike in pojavljanje aktivnih substanc v čebeljih pridelkih. Razvijamo metodo umetne vzreje čebelje zalege, s katero bo mogoče ugotavljati morebitno škodljivo delovanje akaricidov na razvojne oblike. Rezultati bodo predvidoma pokazali stopnjo toksičnosti in dejavnike tveganja za razvoj posameznih osebkov čebelje družine, končno pa tudi možne negativne posledice rabe obeh akaricidov v družini. Ugotavljali bomo ostanke smitraza in kumafosa v osebkih čebelje družine in v čebeljih pridelkih ter spremljali učinkovitost akaricidov pri zatiranju varoje.
Naloga poteka na osnovi 43. člena Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2008–2010 (Uradni list RS, št 112/08).

Objave:
Pomen umetne vzreje čebelje zalege za raziskave v čebelarstvu  

Vpliv amitraza in kumafosa na razvoj ličink v umetnih pogojih vzreje  

 

  • ZMANJŠEVANJE VPLIVA SPREMENJENIH KLIMATSKIH POGOJEV IN DELOVANJA PATOGENIH IN NEPATOGENIH DEJAVNIKOV NA DRUŽINE KRANJSKE ČEBELE (Apis mellifera carnica) (CRP)
    Trajanje projekta: 2008 - 2010

V raziskavi proučujemo prisotnost patogenih, okoljskih, tehnoloških in drugih dejavnikov, ki vplivajo na preživetje posamezne čebele in čebelje družine. Izvajamo poskuse na čebeljih družinah in v kontroliranih pogojih v laboratoriju (umetna vzreja, individualno tretiranje).

Poročilo  
 

  • VPLIV SPOR NOSEME IN VIRUSOV NA RAZVOJ IN DOLGOŽIVOST KRANJSKE ČEBELE Apis mellifera carnica (temeljni projekt)
    Trajanje projekta: 2009 - 2012

Kranjska čebela je izpostavljena okužbam s sporami Nosema sp. in okužbam s čebeljimi virusi. Okužbe vplivajo na fiziološko stanje čebel, prizadanejo različna tkiva in vplivajo na dolgoživost posameznih osebkov in na celotno čebeljo družino. Okužbe te vrste so možni vzroki odmiranja čebeljih družin, ki ima svetovne razsežnosti. Z raziskavami želimo ugotoviti vpliv okužb na fiziološki razvoj čebel delavk in matic ter prispevati k razjasnitvi vzrokom odmiranja čebeljih družin.

  • Dovzetnost avtohtone Kranjske čebele (Apis mellifera carnica) za spore Nosema apis in Nosema ceranae in njihov vpliv na posamezne čebele in vpliv na družino

Nosemavost ima zelo pomemben vpliv pri vzreji matic in pridelavi medu. V zadnjih letih so bile v deželah EU poleg spor Nosema apis, ugotovljene tudi spore N. ceranae. Preliminarne raziskave v našem laboratoriju kažejo na pojavljanje spor N. ceranae tudi v Sloveniji. Namen raziskave je ugotoviti prisotnost spor Nosema spp. v vzrejališčih čebeljih matic in njihov vpliv na fiziološki razvoj čebel delavk in matic, vključno z razvojem organov in tkiv, ter proučiti biološka in tehnološka vprašanja, ki zadevajo okužbo delavk in matic. Raziskati želimo tudi mehanizme delovanja parazita, vključno z naravo celične smrti prizadetih tkiv.

Mlada raziskovalka: Mateja Soklič

  • Biološki in tehnološki vplivi na razvoj osebkov čebelje družine

Kakovost vzrejenega materiala pogojujejo različni notranji in zunanji infektivni in neinfektivni dejavniki, kjer ima kakovosten razvoj osebkov čebelje družine velik ekonomski pomen v čebelarstvu. V okviru raziskovalne naloge preverjamo vpliv dejavnikov, ki pri postopkih vzreje vplivajo na razvoj in reprodukcijsko sposobnost in razvoj organskih sistemov čebeljih matic.

Septembra 2008 smo v okviru konference EurBee v Belfastu predstavili prispevek z naslovom: 'Morphological characters and performance of queens reared by different methods'. Na svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia, Montpellier, Francija (september 2009) smo predstavili rezultate z naslovom: 'Queen rearing in different conditions'.

Mlada raziskovalka: Lucija Žvokelj


Zaključeni projekti

  • Ugotavljanje ostankov klotianidina, imidakloprida in tiametoksama v delih koruze in ocena vpliva tretirane koruze na čebelje družine  

V juliju 2008 smo izvedli poskus s čebeljimi družinami na koruznih poljih v Sloveniji. Namen poskusa je bil ugotoviti koncentracije aktivnih snovi klotianidin, imidakloprid in tiametoksam v tkivu koruze, v cvetnem prahu koruze in v čebelah. Namen nalog je bil tudi ugotoviti ali morebiti ugotovljene koncentracije pesticidov presegajo dopustne vrednosti, ki so bile določene v postopku registracije preučevanih insekticidov.

V rastlinah, v cvetnem prahu ki so ga zbrale čebele in v čebelah ostanki preiskovanih pesticidov niso bili ugotovljeni. S poskusom nismo izključili morebitnega subkliničnega in subletalnega vpliva omenjenih pesticidov na organske sisteme ali tkiva pri čebelah. Raziskave na tem področju se nadaljujejo v okviru drugih projektov v Sloveniji in v tujini.

 

 
Mrežnik na koruznem polju   Delavke nabirajo cvetni prah na cvetovih koruze
     
   
Merjenje obsega zalege v poskusnih družinah    

 

  • Ugotavljanje vpliva insekticidov, ki se uporabljajo na polju in v čebelji družini, na hipofaringealne žleze pri delavki medonosne čebele Apis mellifera carnica
    Trajanje projekta: 2005 - 2007

V raziskovalnem projektu smo ugotavljali učinek FFS z aktivnimi učinkovinami, kot so imidakloprid, kumafos in fluvalinat, na čebelje hipofaringealne ali goltne žleze, posredno pa na kvaliteto oz. varnost pridelanega matičnega mlečka. Raziskovalne metode omogočajo proučevanje na nivoju celice, tkiv in organov razvojne oblike in odraslih čebel.
Rezultate smo predstavili na znanstvenem srečanju EurBee v Belfastu (8. – 11. 9. 2008), naslov prispevka: 'Lethal and sublethal effects of pesticides on individual bees and their tissues' ter na svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia (september 2009) v Montpellier v Franciji z naslovom 'Food processing hypopharyngeal glands as a model for screening the effects of the action of pesticides'.
Rezultate smo objavljali v strokovnih in znanstvenih publikacijah.


Druga raziskovalna področja

Za potrebe selekcije v čebelarstvu imajo prednost raziskave variabilnosti gospodarskih in morfoloških lastnosti kranjske čebele (Apis mellifera carnica), raziskave odpornosti čebel na zajedavce in bolezni ter raziskave različnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost vzrejenih matic. Analiziramo prisotnost krajevnih različkov kranjske čebele ter možnosti ohranjanja biološke raznolikosti in čistosti avtohtone kranjske čebele kot podvrste ali rase čebel. Preučujemo in uvajamo uporabo sonaravnih sredstev za zatiranje zajedalca Varroa destructor ter preučujemo kakovost medu in drugih čebeljih pridelkov z vidika ostankov neželenih sredstev in drugih onesnaževalcev iz okolja.

1. Pojavljanje rezistence zajedalca na nekatera do zdaj uporabljena zdravilna sredstva – akaricide
Za zatiranje varoje so v rabi številne kemične substance, biološke metode in kombinacija obeh. Najpomembnejši zdravilni substanci sta nedavnega bili fluvalinat in flumetrin. Ugotovljena je bila rezistenca na do tedaj do 100 % učinkovit fluvalinat.
Raziskave o učinkovitosti številnih umetnih in naravnih snovi, ki ubijajo ali zavirajo razvoj varoje, potekajo v številnih državah. S stališča možnega razvoja odpornejših (bolj tolerantnih) čebeljih družin in tudi s stališča kvalitete čebeljih pridelkov, mora biti uporabljeno sredstvo in način dajanja le-tega v čebeljo družino, skrbno preizkušeno.

2. Alternativno zatiranje varoj
Občasno se preizkušajo in uporabljajo altarnativna akaricidna sredstva že vse od pojava parazita pred okrog dvajsetimi leti. Alternativno zatiranje varoj predstavlja alternativo uporabo kemičnih substanc, ki se pogosto lahko pojavljajo v čebeljih pridelkih. V srednje-evropskem geografskem področju je 1-krat ali 2-krat letno potrebno izvesti zatiranje parazita. Alternativno zatiranje varoj predstavlja možen izhod iz obstoječe problematike rabe akaricidov v čebelarstvu. Aktivne substance, ki jih uporabljamo pri alternativnem zatiranju so organske kisline (mravljinčna, mlečna, oksalna kislina), eterična olja (timol) in različni rastlinski ekstrakti. Te snovi so v naravi razširjene, nekatere od njih pa so tudi prisotne v medu. Skupaj z biotehnološkimi ukrepi, želimodoseči zmanjšanje števila parazitov v čebelji družini. Pri načrtni rabi alternativnih sredstev je tudi manjša možnost pojavljanja ostankov teh snovi v čebeljih pridelkih. V dosedanjem raziskovalnem delu smo ugotavljali in publicirali rezultate o učinkovitosti posameznih substanc na parazita.

3. Uvajanje diagnostičnih metod in metod zatiranja varoj v prakso
Za uvajanje alternativnega zatiranja varojje ključnega pomena za čebelarstvo. V ta namen je potrebno v čebelarsko prakso uvajati enostavne diagnostične metode in metode aplikacije akaricidnih sredstev. Metode morajo biti uporabne za manjša in večja čebelarstva. Pomemben element za zagotavljanje uspešnosti alternativnih metod je vključevanje zatiranja varoj v obstoječo prakso čebelarjenja. Zato razvijamo tehnološke rešitve, ki bodo omogočale zanesljivo diagnostiko in zatiranje varoje v čebelarstvih.

4. Problematika varoze v vzrejališčih matic
Poznavanje napadenosti čebeljih družin v vzrejališčih čebeljih matic lahko znatno vpliva na kakovost vzrejenega plemenskega materiala.

5. Ostanki v medu
V preteklem obdobju smo izvedli poskuse pojavljanja ostankov oksalne kisline v medu. Z uporabo HPLC smo analizirali 17 vzorcev medu. Čebelje družine so bile v preteklem letu večkrat tretirane z oksalno kislino. V spomladanskem obdobju smo iz prve zaloge medu odvzeli vzorce.

O opravljenih raziskavah smo obširno poročali:

  • Delovanje oksalne in mravljinčne kisline na tkiva ličink v tretirani družini:
    Svetovni čebelarski kongres Apimondia v Dublinu (avgust 2005) 'The effect of oxalic or formic acid treatment on larvae in a honeybee colony'
  • Delovanje akaricidov na zalego in čebele ter celični odziv po tretiranju
    EurBee, Praga (september 2006) 'Brood and worker bee viability and cellular responses after acaricide applications in honeybee colonies'
     
  • Vpliv akaricidov in organskih kislin na varoje
    Bees under the midnight sun v Helsinkih v okviru IBRA (junij 2007) 'Combating Varroa mites in honeybee colonies using pyrethroids and organic substances'

Rezultate preiskav smo objavljali v znanstvenih publikacijah.
 



Nazaj
 

 

BLIŽNJICE Bližnjice
Domov
E-pošta
E-knjiga: Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe FFS
CPZ Govedo
Modelne kalkulacije
Sortni poskusi
KRT 
eTLA
8th Symposium of Mediterranean Pig
Projekt: Raba FFS in možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v SLO
Projekt: 7.OP - CROPSUSTAIN
Projekt: AGROTUR
Projekt: BIOMETHANE REGIONS
Projekt: BIOGAS REGIONS
Varno s traktorji in kmetijskimi stroji
Projekt: BIOMASA energetika
Izjemni dosežki

Javni razpisi: 

NOVICE Novice
- Analize tal,
gnojilni nasveti
 
- Analize krme