Nazaj

STROKOVNO DELO

Kmetijski inštitut Slovenije je s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) priznan kot druga priznana organizacija čebelarstvu. Strokovne naloge v živinoreji za posamezne vrste in pasme so opredeljene v potrjenih rejskih programih. Kot javne naloge se izvajajo vse naloge iz rejskih programov, ki so uvrščene v Skupni temeljni rejski program (STRP).

Čebelarstvo
Strokovne naloge na področju čebelarstva izvajamo skupaj s priznano rejsko organizacijo Čebelarsko zvezo Slovenije. Na oddelku za živinorejo izvajamo naslednje naloge:

• vodimo, koordiniramo in izvajamo selekcijo kranjske čebele,
• izvajamo analize morfoloških lastnosti čebel,
• organiziramo in izvajamo testiranje matic v pogojih reje,
• vodimo rodovniško knjigo Rodovnik kranjske čebele,
• izvajamo lastno razvojno in selekcijsko delo na poskusni postaji (Senično, Brdo pri Kranju),
• vodimo in nadziramo delo opazovalno-napovedovalne službe medenja,
• izvajanje drugih nalog za potrebe rejskega programa (operativno izvajanje nalog v sodelovanju s ČZS), posvetovanja za vzrejevalce, posodabljanje in priprava gradiva za vzrejo ter informiranje čebelarjev, ki izvajajo testiranje matic.

• Potrjena vzrejališča matic v letu 2013 
  
  
• poročilo o delu v letu 2010 
  
  
• poročilo o delu v letu 2009 
  
  
• poročilo o delu v letu 2008  
   
• poročilo o delu v letu 2007  

Arhiv starejših letnih poročil  

• Ugotavljanje in ocena vpliva fitofarmacevtskih sredstev v povezavi s kmetijsko dejavnostjo in čebelarsko prakso na čebelje družine

V letu 2008 je v Sloveniji prišlo do obsežnejšega propadanja čebeljih družin, ki je preseglo običajna ciklična nihanja čebeljega fonda. Da bi ugotovili ali kmetijska pridelava vpliva na upade čebeljih družin, smo v letu 2009, na podlagi strokovne naloge, ki jo financira Fitosanitarna uprava RS, vzpostavili opazovalno mrežo, ki vključuje 90 čebeljih družin na 30-tih lokacijah. Družine so bile umeščene na štiri različne tipe kmetijske pridelave (10 lokacij na območjih intenzivnega poljedelstva, 6 lokacij na območju intenzivnega sadjarstva, 4 lokacije na območju intenzivnega poljedelstva, 10 lokacij na območju ekstenzivnega kmetijske pridelave). Polovico lokacij (15) smo opremili z novimi nakladnimi panji, ki so bili posebej prilagojeni za monitoring. Ostalih 15 lokacij (45 družin) so določili veterinarji specialisti za zdravstveno varstvo čebel (pri NVI) tako, da so se dogovorili s čebelarji in preko leta 3 krat ocenijo razvoj družin. 45 družin med sezono ocenjujemo vsakih 7-14 dni pri tem pa zbiramo vzorce cvetnega prahu, pašnih čebel in mrtvic. Zbrane vzorce cvetnega prahu analiziramo na prisotnost 880 kemičnih spojin ter izvedemo palinološko analizo (sestava cvetnega prahu).

 
DRUGE NALOGE

Razvojno delo
V okviru razvojno strokovnega dela za potrebe izvajanja programa v čebelarstvu proučujemo morfološke karakteristike čebel v vzrejnih čebelnjakih. V letu 2005 smo pričeli tudi z uvajanjem osemenjevanja matic, ki predstavlja možnost linijske vzreje na naši poskusni postaji. Za potrebe rejskega programa v sodelovanju s ČZS, sodelujemo v okviru te naloge, tudi pri izvajanju osnovne odbire v čebelarstvu, ki predstavlja izboljšanje pogojev vzreje matic v odobrenih vzrejališčih. 

Ekspertno delo
Sodelujemo v različnih svetih in strokovnih telesih MKGP.
S centralnim laboratorijem sodelujemo pri ocenjevanju kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov (med, matični mleček). 

Projektno raziskovalno delo

• POROČILO O IZVEDENEM UKREPU

  Sklop 2: Spremljanje vpliva tehnoloških ukrepov, okoljskih vplivov in naravne odpornosti čebel na razvoj in zatiranje varoj ter priporočila za čebelarje   
   

• SPREMLJANJE KAKOVOSTI VZREJENIH MATIC KRANJSKE ČEBELE
  

Trajanje projekta:  2008 - 2010

Naloga je potekala na osnovi 28. člena Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2008–2010 za leto 2008 (Uradni list RS, št. 105/07) in 37. člena Uredbe za leto 2009 (Uradni list RS, št 112/08) s ciljem ocenjevanja kakovosti vzrejenih matic v vzrejališčih čebeljih matic v Sloveniji.
Poročilo za leto 2008: SPREMLJANJE KAKOVOSTI VZREJENIH MATIC KRANJSKE ČEBELE ()

Končno poročilo 2008/2009:  KONČNO POROČILO  .

V letih 2008-2009 smo spremljali morfološke in fiziološke lastnosti matic, ki so bile v letu 2008 vzrejene v vzrejališčih v Sloveniji. Rezultati predstavljajo osnovo za določanje lastnosti matic, za večjo prepoznavnost in določanje kakovosti matic na trgu. V nadaljevanju smo ugotavljali količino semena, število ovariol v ovarijih matic, prisotnost okužbe matic s sporami Nosema in okužbe s štirimi virusi: virus akutne paralize (APV), virus deformiranih kril (DWV), virus črnih matičnikov (BQCV) in virus mešičkaste zalege (SBV).
Po končni obdelavi podatkovin primerjalni analizi lastnosti matic iz leta 2006 in 2008 smo dobili pomembne podatke o lastnostih vzrejenih matic v Sloveniji. Rezultatibodo tudi omogočali določitev kriterijev kakovosti vzrejenih matic. Kakovost matic, njihove morfološke in fiziološke lastnosti ter morebitne okužbe imajo predvidomavelik vpliv na dolgoživost matic in tudi na vitalnost čebelje družine, kar se odraža v možnosti preživetja družine. Na povečano odmiranje čebeljih družin, ki se pojavlja v svetu, ima velik vpliv tudi kakovost matic.

O do sedaj pridobljenih rezultatih smo poročali na svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia v Melbournu, Avstralija (september2007): 'Carniolan queen (Apis mellifera carnica) rearing in Slovenia', na znanstvenem srečanju EurBee v Belfastu (september 2008): 'Breeding activities and queen quality monitoring for Apis mellifera carnica in Slovenia', in na konferenci v Beogradu (februar 2008): 'Current breeding activities for Apismellifera carnica queens in Slovenia'.

V letu 2010 nadaljujemo s spremljanjem kakovosti vzrejenih matic. 


Končno poročilo 2006/2007: SPREMLJANJE KAKOVOSTI VZREJENIH MATIC 
Trajanje projekta: 2006-2007

Kakovostna matica je tudi rodovitna in jo na satju obdajajo delavke krmilke		Matica v transportni matičnici, pripravljena za dodajanje v družino
Pokazatelj kakovostne matice je strnjena zalega s potrebno zalogo hrane ob robu zalege in želene lastnosti delavk, potomk matice.

Nazaj