INFO Info
Kmetijski inštitut Slovenije
Hacquetova ulica 17
SI-1000 Ljubljana 

Tel.: (01) 28 05 262
Faks: (01) 28 05 255 

ID št. za DDV: 
SI23887729

info@kis.si
KAZALO Kazalo
Predstavitev +
Poljedelstvo in semenarstvo -
Sodelavci  
Rezultati sortnih poskusov  
Aplikacija  
Poskusni center za krompir -
Žlahtnenje  
Sadjarstvo in vinogradništvo +
Živinoreja +
Varstvo rastlin +
Kmetijska tehnika +
Ekonomika kmetijstva +
Centralni laboratorij +
Knjižnica in INDOK +
Publikacije  
Predstavitve  
Služba za uradno potrjevanje  
Projekti  
Zakonodaja, statut KIS  
Povezave  
Za najmlajše  
ISKANJE Najdi
Google
išči samo kis.si

ŽLAHTNJENJE SLOVENSKIH SORT KROMPIRJA 


1. Zgodovina žlahtnjenja krompirja na Kmetijskem inštitut Slovenije

Vzgoja novih sort krompirja ima na Kmetijskem inštitutu Slovenije več kot petdeset letno tradicijo. Z zbiranjem sort in prvimi križanji so začeli že v letu 1947, prve nove sorte pa so bile priznane sredi šestdesetih let. Delo, ki je potekalo pod vodstvom ing. Viktorja Repanška in je ga je po letu 1974 nadaljeval ing. Tadej Sluga, je bilo izjemno uspešno, saj so do konca devetdesetih let vzgojili kar 15 sort krompirja: Cita, Cvetnik, Dobrin, Igor, Jana, Jaka, Jubilej, Karmin, Kresnik, Maja, Viktorija, Matjaž, Meta, Tone, Vesna, od katerih so bile nekatere izjemno uspešne in so poznane še danes. Tako je bila sorta Igor več kot 20 let nosilna slovenska sorta krompirja, še danes pa so poznane in prodajane sorte Cvetnik, Jana in Vesna ter konec osemdesetih vzgojena sorta Kresnik.


2. Nov program žlahtnjenja se je pričel leta 1993

Konec osemdesetih let je pomenil prelomnico v pridelovanju krompirja tudi pri nas. Slovenski pridelovalci krompirja so se soočili z velikimi težavami pri pridelovanju krompirja, saj je novi različek Y virusa (PVYNTN) iz pridelovanja praktično izločil slovenske sorte. Posebej je bila občutljiva nosilna sorta Igor, pri kateri so se na površini gomoljev pojavile značilne nekrotične pege. Nove tuje sorte so bile šele v uvajanju, mnoge tudi niso bile najbolj prilagojene za naše podnebne in talne razmere. Pogosto te sorte tudi niso ustrezale zahtevam slovenskih pridelovalcev in kupcev krompirja: sorte so bile občutljive na virusne bolezni, na sušni stres, tudi njihova jedilna kakovost pogosto ni bila najboljša.

Zato smo se na Kmetijskem inštitutu Slovenije odločili, da ponovno pričnemo z obsežnejšim programom vzgoje novih slovenskih sort. Cilj našega dela je vzgoja novih domačih belo mesnatih kakovostnih sort krompirja, odpornih proti pomembnejšim boleznim in škodljivcem, ki ustrezajo okusu slovenskih porabnikov in bi v prihodnje zavzele pomemben delež v pridelovanju krompirja v Sloveniji in tudi tujini. Z delom smo začeli v letu 1993 in danes že lahko predstavimo prve nove slovenske sorte krompirja.

Žlahtnjenje kmetijskih rastlin je dolgotrajno delo, saj npr. pri krompirju traja postopek od križanja do potrditve nove sorte od 10 do 15 let. Najprej opravimo načrtovana križanja, tem pa sledi postopek selekcije, ki obsega več vzporednih metod selekcije in odbire. Te so odvisne od namena in ciljev vzgoje novih sort. Program žlahtnjenja krompirja zajema naslednje postopke: 

·  izbiro staršev,
·  križanja v prvem letu,
·  vzgojo sejancev v drugem letu,
·  vzgojo križancev na polju v tretjem do osmem letu, 
·  preizkušanje križancev v predizbiri, 
·  proces registracije nove sorte.

Postopek selekcije obsega več vzporednih metod, ki so odvisne od ciljev žlahtnjenja: 

·  odbiro klonov, odpornih proti virusom, 
·  odbiro klonov, tolerantnih na herbicid sencor, 
·  odbiro kvalitativno dedovanih lastnosti (oblika gomoljev, globina očes, barva kožice in mesa, dolžina stolonov, habitus, …),
·  odbiro kvantitativno dedovanih lastnosti (pridelek, število gomoljev, …),
·  spremljanje in določevanje občutljivosti na krompirjevo plesen,
·  preizkus jedilne kakovosti,
·  opis klonov.

Uspešni odbiri nato sledi uradno preskušanje gospodarsko pomembnih lastnosti in preskušanje RIN (raznolikosti, izenačenosti in nespremenljivosti), kar je osnova za uvrstitev sorte na sortno listo. 



 
Gomolje posadimo na opeko, da pospešimo cvetenje

V juniju opravljamo križanja
     
 
 Pred oprašitvijo odstranimo prašnike
   
Jagode se oblikujejo 1 mesec po oploditvi

 
Pravo seme krompirja

Vzgoja sejancev iz pravega semena
     
 
 Okuževanje sejancev s krompirjevim virusom Y
   
Vzgoja sejancev na polju

 
Odbira križancev na selekcijskem polju

Pomemben je izgled gomoljev in rastline
     
 
 Prvo leto na polju odberemo po 4 gomolje na genotip
   
Selekcijko polje na Kmetijskem inštitutu Slovenije


3. Nove sorte krompirja

V letu 2004 sta bili potrjeni novi sorti krompirja
Pšata in Bistra, obe vzgojeni na Kmetijskem inštitutu Slovenije. V letu 2006 jima je sledila sorta KIS Sora, v letu 2007 pa sorta z imenom KIS Mirna. Vse sorte so na voljo na trgu. V Preskušanju sta še perspektivna križanca KIS 97-5/73-1 in KIS 98-136/72-1.


Podrobnejši opisi sort so v preglednicah 1, 2 in 3.  



Nazaj

 

BLIŽNJICE Bližnjice
Domov
E-pošta
E-knjiga: Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe FFS
CPZ Govedo
Modelne kalkulacije
Sortni poskusi
KRT 
eTLA
8th Symposium of Mediterranean Pig
Projekt: Raba FFS in možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v SLO
Projekt: 7.OP - CROPSUSTAIN
Projekt: AGROTUR
Projekt: BIOMETHANE REGIONS
Projekt: BIOGAS REGIONS
Varno s traktorji in kmetijskimi stroji
Projekt: BIOMASA energetika
Izjemni dosežki

Javni razpisi: 

NOVICE Novice
- Analize tal,
gnojilni nasveti
 
- Analize krme