INFO Info
Kmetijski inštitut Slovenije
Hacquetova ulica 17
SI-1000 Ljubljana 

Tel.: (01) 28 05 262
Faks: (01) 28 05 255 

ID št. za DDV: 
SI23887729

info@kis.si
KAZALO Kazalo
Predstavitev +
Poljedelstvo in semenarstvo +
Sadjarstvo in vinogradništvo +
Živinoreja +
Varstvo rastlin +
Kmetijska tehnika -
Sodelavci  
Društvo kmetijske tehnike Slovenije  
Projekt BIOGAS REGIONS -
E-newsletter  
Izrazi s področja bioplina  
Domače povezave  
Tuje povezave  
Izobraževanja  
Pogoji za postavitev bioplinske naprave  
Strategija razvoja bioplinskih naprav  
Lista substratov in njihove lastnosti  
Zapisniki svetovalnega odbora  
Plačila za električno energijo  
Orodja za načrtovanje bioplinskih naprav  
Predstavitev podjetij vključenih v mrežo BIOGAS  
Publikacija »Bioplin v Kmetijstvu – Informacije za proizvodnjo bioplina v Sloveniji«  
Komunikacijske smernice  
Biogas Regions seminar - Bruselj  
Alternativni viri energije +
Varno s traktorji in kmetijskimi stroji +
CRP: BIOMASA energetika  
Poraba goriva – EFFICIENT 20 +
Projekt BIOMETHANE REGIONS +
Ekonomika kmetijstva +
Centralni laboratorij +
Knjižnica in INDOK +
Publikacije  
Predstavitve  
Služba za uradno potrjevanje  
Projekti  
Zakonodaja, statut KIS  
Povezave  
Za najmlajše  
ISKANJE Najdi
Google
išči samo kis.si

RAZLAGA OSNOVNIH IZRAZOV PRI BIOPLINU

Bioplinska naprava
- naprava za pridobivanje bioplina, njegovo dodelavo, skladiščenje in (ali) izrabo.

Bioplin – je obnovljivi vir energije. Nastaja z anaerobno (brez prisotnosti kisika) mikrobiološko razgradnjo organske snovi. Sestavljajo ga različni plini, največ je metana. Sestava plinov se lahko spreminja. 


Tabela: Volumenski delež različnih plinov v bioplinu 

Snov
Volumski delež (%)
Metan – CH4
45 - 65
Ogljikov dioksid – CO2
30 - 55
Vodna para – H2O
0 - 10
Dušik – N2
0 - 5
Kisik – O2
0 - 2
Vodik  - H2
0 - 1
Amoniak – NH3
0 - 1
Vodikov sulfid – H2S
0 - 2


Bioplin lahko vsebuje tudi druge pline, a v manjših količinah, ki pa lahko vplivajo na vonj (smrad). Ti so različne žveplene in dušikov spojine

Lastnosti bioplina: so odvisne od vrenja (fermentacije) substratov, ki jih vnašamo v bioplinsko napravo in lahko variirajo. Gostota bioplina je približno 1,2 kg/m3 pri 65% deležu metana. Kurilna vrednost je med 4 in 7,5 kWh/m3 (odvisno od vsebnosti metana). Vnetišče je pri približno 700 ºC (metan pri 595 ºC)

Metan – plin sestavljen iz enega ogljikove in štirih vodikovih atomov. Glavni sestavni del bioplina. 



Substrat – organska snov namenjena za vrenje (fermentacijo).

Digestor – fermentacijska posoda - fermentor – rezervoar v katerem se vrši mikrobiološka razgradnja organske snovi (substratov) v tekoči fazi.

Plinohram – zračno tesen rezervoar v katerem se hrani bioplin.

Plinohram z dvojno membrano – skladišče plina, ki ga obdaja zračno tesna dvojna membrana in služi za shranjevanje bioplina. Notranja membrana je prilagodljiva – fleksibilna in se prilagaja prostornini nastalega plina. Zunanja membrana varuje plinohram pred zunanjimi vplivi. 





Slika 1: Satler-jev plinohram ima zunanjo membrano, ki daje zunanjo obliko, talna in notranja membrana pa obdajata prostor v katerem se nahaja bioplin


Membrana plinohrama - mora miti izdelana iz materiala, ki je obstojen tudi na staranje, temperaturo in vpliv drugih snovi.


Tabela: Nekatere izmed potrebnih lastnosti membrane 

Raztržna trdnost
Najmanj 300 N/5cm
Prepustnost za pline (metan)
Največ 1000 ml/(m2 24h bar)
Temperaturna obstojnost
Od - 30 ºC do + 70 ºC
Površinska upornost
Manjša od 3 X 109 Ώ


Retencijski čas – povprečen čas, ko se substrat nahaja v digestorju. Tako mora prašičja gnojevka v mezofilnem temperaturnem območju vrenja ostati v digestorju med 22 in 50 dnevi, kravja gnojevka pa med 25 in 60 dnevi. 

Temeperturna območja vrenja (fermentacije) - vrenje (fermentacija) lahko poteka pri različnih temperaturah. Od temperature je odvisna tudi hitrost fermentacije. 

Psihrofilno območje - temperaturno območje fermentacije med 15 in 20ºC, počasno fermentiranje, primerno za področja s toplejšim podnebjem

Mezofilno območje – temperaturno območje pridobivanja bioplina med 20 in 40ºC, optimalna temperatura je 35ºC
Termofilno območje - temperaturno območje pridobivanja bioplina med 50 in 65 ºC 


Kofermentacija – anaerobna fermentacija več kot ene vrste organskega substrata v istem digestorju (npr. gnojevka in organski kuhinjski odpadki).

Kogeneracija – soproizvodnja - proces pri katerem izgoreva bioplin v kogeneracijskih motorjih in pri tem nastaja elektrika in uporabna toplota. kombinacija za gretje in moč.

Končni rezervoar – rezervoar v katerem se skladišči substrat oziroma gnojevka po končanem vrenju (fermentaciji). Tu čaka na razvoz in trosenje po njivah.




Slika 2: Bioplinarna BIOPLIN, Kolar Marjana s.p. v Logarovcih (Križevci pri Ljutomeru), ki ima 1000 kW motor za proizvodnjo elektrike, kot substrat pa uporablja prašičjo gnojevko, koruzno in travno silažo
BLIŽNJICE Bližnjice
Domov
E-pošta
E-knjiga: Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe FFS
CPZ Govedo
Modelne kalkulacije
Sortni poskusi
KRT 
eTLA
8th Symposium of Mediterranean Pig
Projekt: Raba FFS in možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v SLO
Projekt: 7.OP - CROPSUSTAIN
Projekt: AGROTUR
Projekt: BIOMETHANE REGIONS
Projekt: BIOGAS REGIONS
Varno s traktorji in kmetijskimi stroji
Projekt: BIOMASA energetika
Izjemni dosežki

Javni razpisi: 

NOVICE Novice
- Analize tal,
gnojilni nasveti
 
- Analize krme