INFO Info
Kmetijski inštitut Slovenije
Hacquetova ulica 17
SI-1000 Ljubljana 

Tel.: (01) 28 05 262
Faks: (01) 28 05 255 

ID št. za DDV: 
SI23887729

info@kis.si
KAZALO Kazalo
Predstavitev +
Poljedelstvo in semenarstvo +
Sadjarstvo in vinogradništvo +
Živinoreja +
Varstvo rastlin -
Sodelavci  
Obvestila za varstvo rastlin +
Erwinia amylovora +
Krompirjeve ogorčice -
Koruzni hrošč +
Zatiranje plevela v krompirju  
Seminar o borovi ogorčici  
Strokovna predavanja o problematiki cistotvornih ogorčic  
Publikacije  
Kmetijska tehnika +
Ekonomika kmetijstva +
Centralni laboratorij +
Knjižnica in INDOK +
Publikacije  
Predstavitve  
Služba za uradno potrjevanje  
Projekti  
Zakonodaja, statut KIS  
Povezave  
Za najmlajše  
ISKANJE Najdi
Google
išči samo kis.si

KROMPIRJEVE OGORČICE 
Globodera rostochiensis IN Globodera pallida


Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana
ODDELEK ZA VARSTVO RASTLIN
Tel: 01-280 52 62

NEMATOLOŠKI LABORATORIJ:
Gregor UREK
Saša ŠIRCA


Fotogalerija FOTOGALERIJA



PREDSTAVITEV

Krompirjeve ogorčice (Globodera rostochiensis in G. pallida) uvrščamo med cistotvorne ogorčice. So nevarni zajedavci razhudnikov in lahko povzročijo občutne izpade pridelkov krompirja. Kot gostiteljske rastline sta v naših podnebnih razmerah pomembna še paradižnik in jajčevec. Poleg omenjenih, lahko zajedajo in se razmnožujejo tudi na nekaterih plevelih npr. grenkosladu, pasjem zelišču in zobniku.

Trenutno sta obe vrsti: rumena (Globodera rostochiensis) in bela krompirjeva ogorčica (G. pallida) uvrščeni na EU A2 karantensko listo; v Sloveniji pa sta na A1 karantenski listi.


RAZŠIRJENOST


Krompirjeve ogorčice, podobno kot nijhovi gostitelji, izvirajo iz Južne Amerike. Okoli leta 1600 so jih s krompirjem vnesli v Evropo, od koder so se v glavnem s semenskim krompirjem razširile skoraj po vsem svetu. Danes so razširjene skoraj po celi Evropi.


RAZVOJNI KROG IN POTEK NAPADA

Ogorčice preživijo zimo v obliki cist (odmrle samice s preobraženo kutikulo, ki je precej odporna na okoljske dejavnike). V posamezni cisti je lahko od 250 do 500 jajčec in ličink. Spomladi (ob primerni vlažnosti in temperaturi tal) se postopoma pričnejo izlegati ličinke iz cist in napadejo korenine gostiteljskih rastlin. Izleganje ličink je povezano s prisotnostjo gostiteljskih rastlin in njihovih koreninskih izločkov. V primeru krompirjevih ogorčic izleganje ličink vzpodbujajo koreninski izločki rastlin iz družine Solanaceae (krompir, paradižnik, jajčevec in številne samonikle vrste). Ličinke prodrejo v koreninice gostiteljskih rastlin neposredno pod rastnim stožcem. V drugi polovici junija se na koreninah pojavijo majhni bradavičasti izrastki (razvijajoče samice), ki imajo velikost bucikine glavice in proti koncu junija pričnejo odpadati s korenin (zrele ciste).

Močno napaden krompir raste počasneje in v začetku junija prične kazati znake zakrnelosti; listi ostanejo majhni, včasih rumenijo, kasneje porjavijo in odpadejo. Pri začetnih napadih oziroma naselitvah krompirišč se zakrnelost krompirja pojavi v obliki krožnih depresij le v določenih predelih.

Bolezenska znamenja napada krompirjevih ogorčic so nespecifična. Ob pogledu na napadene rastline dobimo občutek, da rastline trpijo za pomanjkanjem vlage ali hranil, zato lahko bolezenska znamenja napada zlahka spregledamo. Največkrat se napad z krompirjevimi ogorčicami pojavlja v otokih (na njivi krompirja so vidne depresije slabo rastočih, napadenih rastlin).


ŠIRJENJE KROMPIRJEVIH OGORČIC

Najpogostejši način širjenja krompirjevih ogorčic na nova območja je povezan s prenosom rastlinskega materiala (krompirjevih gomoljev) iz ene lokacije na drugo. Ciste (njihova velikost znaša okoli 0,5 mm) se nahajajo v zemlji, ki se drži gomoljev, lahko pa so prilepljene neposredno na očesa gomoljev oziroma druge neravnine (brazde), ki se nahajajo na površini gomolja. Nevarnost širjenja krompirjevih ogorčic je neposredno povezana s čistostjo krompirjevega semena oziroma s količino zemlje, ki se drži gomoljev in vsebuje ciste. Krompirjeve ogorčice se aktivno širijo v tleh precej počasi. Drugostopenjska ličinka, edina gibljiva oblika tega škodljivca, se lahko ob iskanju primernega gostitelja premakne za največ 1 meter. Najpomembnejši načini širjenja krompirjevih ogorčic temeljijo na tako imenovanem pasivnem načinu širjenja kamor prištevamo: 

  • okužen semenski material (necertificirano seme krompirja),
  • premik mehanizacije iz okužene lokacije na drugo (ciste se nahajajo v zemlji, zemlja pa se drži traktorski koles,…),
  • premikanje živali po okuženih zemljiščih (ciste se oprimejo nog,..),
  • premikanje ljudi iz ene lokacije na drugo (ciste se oprimejo obuval,..),
  • vnos zemlje iz okuženega na neokuženo območje, njivo,
  • vnos napadenih rastlin (in zemlje na koreninah) na neokužena območja (vnos kakršnegakoli sadilnega materiala, ali rastlinskega materiala (podzemni deli),
  • odtekanje vode iz okuženih površin na neokužene,
  • veter, ki prenaša ciste skupaj z drugimi prašnatimi delci zemlje iz enega območja na drugega. 


    VARSTVO


    Stalna zdravstvena kontrola obdelovalnih tal je, skupaj s primernim kolobarjem temelj za ohranjanje primernega zdravstvenega stanja krompirišč. V primerih, da krompirjeve ogorčice vseeno presežejo prag ugotovljivosti in kasneje tudi škodljivosti, moramo če je le mogoče, iz pridelave (kolobarja) začasno izključiti krompir, ki je glavna gostiteljska rastlina teh ogorčic. Kot varstveni ukrep pred prerazmnožitvijo in širjenjem krompirjevih ogorčic lahko v kombinaciji z ustreznim kolobarjem (najmanj štiriletnim) precej učinkovito izrabljamo uvajanje odpornih kultivarjev krompirja, prilagojenih obstoječim biološkim rasam krompirjevih ogorčic. Biološke rase (patotipi) so rase ogorčic znotraj ene vrste npr. znotraj vrste G. rostochiensis, ki imajo različno stopnjo patogenosti do določenih sort krompirja (vsebujejo različne gene za odpornost na krompirjeve ogorčice). V Evropi so najbolj razširjeni patotipi G. rostochiensis Ro1 in Ro4 ter Pa2 G. pallida. Tem dejstvom je sledila tudi selekcija odpornih sort krompirja in je danes mogoče dobiti že nekaj sort, ki so odporne na omenjene poatotipe ogorčic.


    Tabela: Nekatere najodpornejše sorte krompirja na različne patotipe krompirjevih ogorčic v SLO sortni listi.

     Patotipi ogorčic
    kultivarRo1Ro2Ro3Ro4Pa2
    Marabel+--+-
    Sante+++ +
    Solara+--+-
    White lady+  + 
    Aladin+  + 
    Bistra*+-++-
     Ro = G. rostochiensis / Pa = G. pallida / + = odporna sorta / - = občutljiva sorta / prazno = ni podatka
     * = nova slovenska sorta, še v postopku 


    Povezave:
    Fitosanitarna uprava Republike Slovenije: http://www.furs.si/svn/obvestila.asp
    Obvestilo o ugotovitvi rumene krompirjeve ogorčice v Posočju


  • BLIŽNJICE Bližnjice
    Domov
    E-pošta
    E-knjiga: Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe FFS
    CPZ Govedo
    Modelne kalkulacije
    Sortni poskusi
    KRT 
    eTLA
    8th Symposium of Mediterranean Pig
    Projekt: Raba FFS in možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v SLO
    Projekt: 7.OP - CROPSUSTAIN
    Projekt: AGROTUR
    Projekt: BIOMETHANE REGIONS
    Projekt: BIOGAS REGIONS
    Varno s traktorji in kmetijskimi stroji
    Projekt: BIOMASA energetika
    Izjemni dosežki

    Javni razpisi: 

    NOVICE Novice
    - Analize tal,
    gnojilni nasveti
     
    - Analize krme