INFO Info
Kmetijski inštitut Slovenije
Hacquetova ulica 17
SI-1000 Ljubljana 

Tel.: (01) 28 05 262
Faks: (01) 28 05 255 

ID št. za DDV: 
SI23887729

info@kis.si
KAZALO Kazalo
Predstavitev +
Poljedelstvo in semenarstvo +
Sadjarstvo in vinogradništvo +
Živinoreja +
Varstvo rastlin -
Sodelavci  
Obvestila za varstvo rastlin +
Erwinia amylovora +
Krompirjeve ogorčice +
Koruzni hrošč -
Širjenje koruznega hrošča v Sloveniji  
Zatiranje plevela v krompirju  
Seminar o borovi ogorčici  
Strokovna predavanja o problematiki cistotvornih ogorčic  
Publikacije  
Kmetijska tehnika +
Ekonomika kmetijstva +
Centralni laboratorij +
Knjižnica in INDOK +
Publikacije  
Predstavitve  
Služba za uradno potrjevanje  
Projekti  
Zakonodaja, statut KIS  
Povezave  
Za najmlajše  
ISKANJE Najdi
Google
išči samo kis.si

KORUZNI HROŠČ
DIABROTICA VIRGIFERA VIRGIFERA LeConte, 
western corn rootworm (WCR) 



Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana
ODDELEK ZA VARSTVO RASTLIN
Tel: 01-280 52 62

ENTOMOLOŠKI LABORATORIJ:
Gregor UREK
Špela MODIC


NOVO  Širjenje koruznega hrošča v Sloveniji 


Fotogalerija FOTOGALERIJA



OPIS VRSTE

Koruzni hrošč, Diabrotica virgifera virgifera LeConte, spada v red Coleoptera, družino Chrysomelidae, poddružino Galerucinae in rod Diabrotica. Hrošč je rumeno zelene barve s črnima progama bočno vzdolž pokrovk. Telo je široko 2 do 3 mm, dolgo pa od 4,2 do okoli 7 mm. Za odrasle oblike je značilen spolni dimorfizem, ki se kaže v dolžini tipalnic, obarvanosti pokrovk in velikosti zadka, ki je pri samicah nekoliko večji. Tipalnice so nitaste in sestavljene iz enega daljšega, dveh krajših in osmih daljših členov. Pri samcih so tipalnice nekoliko daljše. Samica ima vzdolžno črto na vsaki pokrovki. Pri samcih sta črti razširjeni, nepravilno oblikovani in pokrivata večji del osnovne barve pokrovk. Nadvratni ščit je zelenkasto rumen pri obeh spolih. Trebušna stran telesa je nekoliko temnejša, noge so črne in le na bočni strani zelenkasto rumene.

Ličinka je tanka in podolgovata. Je bele barve, s temno glavo. Odrasla je dolga okrog 13 mm. Na devetem analnem segmentu je s hrbtne strani vidna temnejša lisa, znotraj katere je vdolben madež v obliki črke V. 

Buba je prosta, bela. Tudi pri bubi je opaziti spolni dimorfizem. Bube bodočih samic imajo blizu zadka izrastke v obliki bradavic, bube bodočih samcev pa teh izrastkov nimajo. Jajčeca so svetla, ovalna, do 0,5 mm dolga.


RAZVOJNI KROG IN EKOLOGIJA

Koruzni hrošč ima na leto eno generacijo, prezimi pa v obliki jajčec, odloženih v tla, največkrat v koruzišča, v globini 10 - 30 cm, včasih tudi globlje. Iz jajčec se v drugi dekadi maja začnejo izlegati ličinke; izleganje traja do konca junija. Izlegle ličinke si takoj iščejo hrano - koruzne korenine, zato se gibljejo, vendar ne več kot 0,5 m daleč od izhodiščnega položaja. Večina izleženih ličink živi 15 cm globoko. Blizu površja tal se ličinke zabubijo. Največji delež bub je v globini 5 cm. Stadij bube traja približno 1 teden. 

Iz bube se izležejo hrošči. Hroščki se pojavijo zgodaj poleti, največ se jih pojavi med cvetenjem koruze. Hroščki se prehranjujejo na koruznih listih, svili, cvetnem prahu in koruznem zrnju. Kmalu po pojavu hroščkov se le ti začnejo ploditi. Oplojene samice se zavlečejo skozi razpoke v tla, da tam odložijo jajčeca. Samice odložijo v tla okoli 400, včasih tudi do 1000 jajčec. Življenje hroščkov traja po nekaterih podatkih 5-6 tednov, obdobje odlaganja jajčec pa le 2 – 2,5 tedna.

Hroščki so dobri letalci in po potrebi lahko letijo precej daleč. Na njihov let in s tem tudi na intenzivnost njihovega širjenja v določenem prostoru v veliki meri vplivajo številni okoljski dejavniki. Koruzni hrošč se najintenzivneje širi na območjih pridelave koruze v monokulturi, na njegovo širjenje, predvsem na večje razdalje, pa v veliki meri vplivajo tudi vetrovi. 

Poleg številnih okoljskih dejavnikov vplivajo na življenje in razvoj koruznega hrošča tudi prehranski viri. Hroščki se namreč potem, ko jim v koruzišču zmanjka osnovnih virov prehrane, to je cvetnega prahu in svile, selijo na druge njive, predvsem v cilju iskanja alternativnih virov cvetnega prahu. Selijo se torej na njive, posejane z lucerno, sončnicami, bučami ali drugimi odgovarjajočimi rastlinami. Kljub temu, da se odrasle živali zaradi iskanja ustrezne hrane selijo, je potrebno poudariti, da se v času odlaganja jajčec samice vračajo v koruzišča, kjer odlagajo svoja jajčeca. 

Na populacijsko gostoto koruznega hrošča močno vpliva intenzivnost pridelave koruze oziroma njena navzočnost v kolobarju določenega območja. Monokultura koruze je pomemben predpogoj za hitro razmnoževanje koruznega hrošča, katerega populacijska gostota lahko dokaj hitro preseže prag škodljivosti. Območja, kjer se koruza prideluje na več kot 50 % obdelovalnih površin so hkrati območja, kjer poteka pridelava koruze v monokulturi in kot taka predstavljajo območja visokega tveganja za širjenje koruznega hrošča in gospodarsko škodo, ki jo le ta povzroča.

Glede prehrane uvrščamo ličinke in odrasle osebke koruznega hrošča med polifage. Škodo na posevkih koruze delajo tako odrasli osebki kot tudi ličinke. Hroščki se spomladi, ko še ni cvetnega prahu in svile hranijo na koruznih listih, poškodbe pa so podobne tistim, ki jih povzroča žitni strgač. Glede na to pa, da imajo hrošči najraje cvetni prah in svilo se kasneje preselijo na svilo in vrh storžev oziroma na metlice, kjer se intenzivno prehranjujejo. Ob močnejšem napadu je na storžu lahko več osebkov, svila pa je obžrta vse do notranjosti storža. Kasneje, predvsem ko zmanjka cvetnega prahu v določenem koruzišču in svila popolnoma porjavi, se hrošči preselijo na pozne posevke koruze ali druge cvetoče rastline kot so na primer lucerna, sončnice, buče, zlata rozga in številne druge vrste. Posledica napada hroščev, ki je v primerjavi s posledico napada ličink na koruzi sicer zanemarljiva, se kaže v zmanjšani asimilacijski površini listov, slabši oprašenosti rastlin in gluhosti storžev.

Najpomembnejši in najagresivnejši stadij tega škodljivca je vsekakor ličinka, ki živi v tleh in se prehranjuje na koreninah različnih gostiteljskih rastlin. Najpomembnejši gostitelj je koruza, prehranjuje pa se lahko še na koreninah nekaterih drugih gojenih in samoniklih rastlin (npr. pšenici, ovsu, navadni kostrebi, navadni pasji travi in nekaterih drugih vrstah trav, predvsem iz rodov Festuca, Poa, Lolium, Sorghum (divji sirek ni gostitelj). Največjo škodo delajo ličinke na koruzi. V začetnih stadijih se prehranjujejo na nežnejšem zunanjem koreninskem tkivu oziroma na koreninskih laskih, kasneje pa vrtajo rove v korenine. Koreninski vršički porjavijo, korenine so navrtane oziroma obgrizene vse do koreninske osnove. Poškodbe se zrcalijo v oblikovanju sekundarnih korenin in razvoju opornih korenin, ter v pomanjkljivi oskrbi rastlin s hranili in vodo, kar ima za posledico hujši fiziološki stres. Pri močnem napadu na korenine koruze so rastline majave in zaradi vpliva okoljskih dejavnikov (veter, dež) velikokrat poležejo. Posledice napada se kažejo v bistveno manjšem pridelku in kakovosti koruze.


ŠIRJENJE KORUZNEGA HROŠČA

Po nekaterih podatkih izvira koruzni hrošč iz osrednje Amerike, od koder je bil s koruzo zanešen v severnejše predele Amerike. Prvič je bil opisan leta 1868 v Koloradu, ZDA, kot gospodarskega škodljivca pa ga obravnavajo od leta 1909 dalje. Do leta 1955 je bila razprostranjenost koruznega hrošča v ZDA omejena le na območja Nebraske, Kolorada, Kanzasa in deloma Dakote in Iowe, od takrat dalje pa se je škodljivec razširil na celotno območje tamkajšnega koruznega pasu. 

Koruzni hrošč je bil v Evropi prvič ugotovljen leta 1992 v okolici beograjskega letališča Surčin, njegovega glavnega gostitelja, koruzo, pa so v Evropo vnesli in začeli pridelovati že nekaj stoletij prej. Kako je škodljivec zašel v okolico Beograjskega letališča ni znano, domnevajo pa, da je bil tja zanešen z letalom. Kakorkoli že, od leta 1992 dalje se ta škodljivec nezadržno širi po Evropi, tako da je bil ob koncu leta 2003 navzoč že v več vzhodno, srednje in nekaterih zahodno evropskih dražavah. Strnjeno območje naselitve sega od Srbije proti Bosni in Hercegovini, Črni gori, Bolgariji, Romuniji, Hrvaški, Madžarski, Češki, Slovaški, Ukrajini, Avstriji in sedaj tudi Sloveniji in je posledica naravnega širjenja iz prvega žarišča. 

Leta 1998 so koruznega hrošča prvič ugotovili tudi v Italiji, blizu beneškega letališča v Tessari, od koder se je širitev hrošča postopoma nadaljevala in je v letu 2003 dosegla tudi območje Vidma (Udine) v neposredni bližini slovensko italijanske meje. Govorimo lahko o drugem pomembnejšem strnjenem območju v Evropi. 

Izolirane najdbe drugod, na primer v Franciji, Švici, Veliki Britaniji, Belgiji in na Nizozemskem pa so bile zaenkrat ugotovljene predvsem v bližini letališč, carinskih skladišč ali večjih prometnic. 

Prvi pojav tega škodljivca smo pri nas registrirali v letu 2003 in sicer v vzhodnem (Prekmurje, Podravje) in zahodnem delu države (Goriška). Sklepamo, da gre za širitev strnjenih populacij z vzhoda in zahoda.

Intenzivnost širjenja koruznega hrošča se spreminja iz leta v leto in po nekaterih podatkih obsega 60 – 100 km letno brez kakršnih koli zadrževalnih ukrepov oziroma 0 – 37 km letno z njimi. Koruzni hrošč se najintenzivneje širi na območjih, kjer se prideluje koruza v monokulturi. Ugotovljeno je bilo, da koruzni hrošč ni sposoben leteti na višinah večjih od 900 m, kljub temu pa ne moremo popolnoma izključiti možnosti prenosa posameznih osebkov koruznega hrošča s pomočjo vetra tudi preko višje ležečih območij. Na temelju povedanega lahko sklenemo, da v Evropi predstavljajo pravo naravno oviro le Alpe, ki imajo verjetno tudi zares velik vpliv na širjenje koruznega hrošča. Škodo, ki jo povzroča koruzni hrošč lahko po nekaterih podatkih lahko pričakujemo v 5 do 7 letih po njegovem vnosu v novo območje.


VARSTVO

Najpomembnejši ukrep za preprečevanje širjenja koruznega hrošča in povzročanja gospodarske škode, ki lahko nastane zaradi njega je ustrezen kolobar. Na njegovo populacijsko gostoto pa lahko vplivamo tudi z drugimi agrotehničnimi ukrepi (kolobar, uničevanje plevelov in samonikle koruze, obdelava tal, gnojenje itn.) ter s kemičnimi, biotičnimi in drugimi načini varstva rastlin in na pridelavi tolerantnih hibridov koruze. 



Povezave:
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije: http://www.furs.si/Diabrotica/Index.asp
ODLOČBA o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje koruznega hrošča

BLIŽNJICE Bližnjice
Domov
E-pošta
E-knjiga: Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe FFS
CPZ Govedo
Modelne kalkulacije
Sortni poskusi
KRT 
eTLA
8th Symposium of Mediterranean Pig
Projekt: Raba FFS in možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v SLO
Projekt: 7.OP - CROPSUSTAIN
Projekt: AGROTUR
Projekt: BIOMETHANE REGIONS
Projekt: BIOGAS REGIONS
Varno s traktorji in kmetijskimi stroji
Projekt: BIOMASA energetika
Izjemni dosežki

Javni razpisi: 

NOVICE Novice
- Analize tal,
gnojilni nasveti
 
- Analize krme