SEZNAM HERBICIDOV, KI IMAJO V LETU 2008 DOVOLJENJE ZA ZATIRANJE PLEVELA V KROMPIRJU 

ZATIRANJE PLEVELA V KROMPIRJU

V nasadih krompirja se navadno pojavlja mešana plevelna združba enoletnih širokolistnih plevelov in semenskih trav, ki jo sestavljajo različne dresni, plezajoča lakota (smolenec), kamilice, ščiri, metlike, lobode, prosaste trave, večkrat pa tudi trajni pleveli, kot sta njivski slak in osat ali plazeča pirnica.
Okopavanje je kot način zatiranja plevelov vezan predvsem na manjše njive, medtem ko je na večjih krompiriščih raba herbicidov reden ukrep. Glede na čas rabe lahko herbicide v krompirju uporabljamo pred ali po vzniku krompirja. Na povprečno zapleveljeni njivi z mešano plevelno združbo lahko s herbicidi pred vznikom dosežemo zelo dobre rezultate, pogoj je le zadostna vlažnost tal. V sušnih razmerah se bolj obnese škropljenje po vzniku.


RABA HERBICIDOV PRED VZNIKOM

Pred vznikom krompirja škropimo s t.i. talnimi herbicidi. Aktivne snovi vstopajo v rastline preko koreninic vznikajočih plevelov in jih uničijo. Najpomembnejši pogoj za dobro delovanje talnih herbicidov so dovolj vlažna tla. Kadar je v tleh zadosti vlage, se herbicid enakomerno razporedi v zgornjem sloju tal, od koder ga kaleči pleveli skupaj z vlago posrkajo. Če je po sajenju krompirja dalj časa suho vreme se herbicid v tleh ne razporedi in rastline ga slabše sprejmejo. V primeru, da sušno obdobje traja dalj časa, se po določenem času del herbicidne snovi že razkroji, zato je učinek kljub dežju kasneje slabši.

Zaradi nevarnosti, da pride do poškodb krompirja ob vzniku, je potrebno s pripravkom RACER 25 EC škropiti čim prej po sajenju krompirja. Nevarnost fitotoksičnega delovanja je večja na lahkih tleh, zato pripravka ne uporabljamo na tleh z manj kot 1,5 % organske snovi. Prav tako ni priporočljiva njegova raba na tleh z velikim deležem humusa (4 % ali več) ali na težkih glinastih tleh. Aktivna snov se v takih tleh veže na omenjene organske in glinaste delce, zato ostane rastlinam (plevelom) na razpolago le manjši del. Učinkovitost škropljenja je slabša. Tudi s pripravki na osnovi pendimetalina (ACTIVUS 40 WG, STOMP 330 E, STOMP 400 SC) škropimo kmalu po sajenju krompirja, ko se tla sesedejo. Direkten stik sredstva s semenskim krompirjem lahko povzroči zastoj v rasti, kar je še zlasti nevarno na lahkih tleh. S temi pripravki lahko uspešno zatremo večino enoletnih trav in širokolistnih plevelov, slabše delujejo na smolenec, dresni in kamilico. Pogoj za dobro delovanje zadostna vlažnost tal.
Pripravka SENCOR WG 70 in PLATEEN WG 41,5 lahko uporabimo do malo pred vznikom krompirja. Na plevelne rastline delujeta, podobno kot pendimetalin, preko korenin in preko listov. Pripravki dobro delujejo na majhne, komaj vznikle plevele, za delovanje na kasneje kaleče plevele pa je prav tako potrebna zadostna količina vlage v tleh. V dovolj vlažnih tleh se herbicidne snovi raztopijo in rastline jih lahko sprejmejo. Kadar pride do dolgotrajnejših in močnih izsušitev tal po škropljenju s herbicidom, je njihovo talno delovanje slabše in zato pride do naknadnega vznika plevelov. Sencor vstopa v rastline preko tal in preko listov, zato je možen čas njegove rabe zelo širok. Rabimo ga lahko praktično od sajenja krompirja pa do zgodaj po vzniku. Ima širok spekter delovanja, plezajoče lakote pa ne zatira. Pri rabi sencorja je potrebna previdnost zaradi občutljivosti pri nekaterih sortah krompirja. Pripravek ima tudi nekatere omejitve v kolobarju, zato ga ne uporabljamo v zgodnjem krompirju. Z njim lahko škropimo tudi zgodaj po vzniku krompirja, vendar ne kasneje kot do višine 5 do 10 cm. Pri večjem krompirju se občutljivost sort hitro povečuje in lahko pride do poškodb na listih. PLATEEN WG 41,5 uporabljamo v odmerku 2 do 2,5 kg/ha. Dodana aktivna snov pokrije vrzeli v delovanju sencorja, zato pripravek dobro uničuje tudi plezajočo lakoto in travne plevele, vključno s plazečo pirnico. Vendar ga smemo uporabljati izključno pred vznikom krompirja. V primeru zelo neugodnega vremena z nizkimi temperaturami ali veliko padavinami, ko so tla zelo razmočena, lahko povzroči fitotoksično delovanje.
S herbicidi pred vznikom škropimo po zadnjem osipavanju grebenov. Ob škropljenju naj bodo grebeni dobro sesedeni in ne prestrmi. V nasprotnem primeru lahko ob močnejšem dežju pride do odnašanja herbicidnega sloja na dno grebena, zaradi česar pleveli ob mladih rastlinah nemoteno rastejo.


ŠKROPLJENJE PO VZNIKU

Pripravka BASAGRAN 600 in TAROT 25 WG delujeta izključno preko listov in sta učinkovita le proti tistim plevelom, s katerimi prideta v stik. Zato je pomembno, da so pleveli ob škropljenju že vzkalili. Najbolj primeren čas za škropljenje je, ko je krompir visok okoli 10 cm. Pri kasnejši rabi rastline že delno zakrijejo plevele, zato jih herbicid slabše doseže. Pri zgodnejši rabi pa obstaja velika verjetnost, da bo prišlo do naknadnega vznika plevelov. Možen način, kako se v primerih dolgotrajnega vznikanja plevelov izogniti slabši učinkovitosti, je aplikacija herbicida v dveh odmerkih, ko škropimo s polovično količino v razdobju 7 do 10 dni. Pri tem načinu je tudi manjša verjetnost, da bo prišlo do fitotoksičnega delovanja.
Basagran 600 dobro zatira smolenec, slabše pa belo metliko, dresni in še nekatere vrste. Če z njim škropimo pri močni sončni osvetlitvi in temperaturah nad 200 C lahko pride do poškodb na listih krompirja. Tarot 25 WG z obveznim dodatkom močila uporabljamo od 10 do največ 20 cm višine krompirja. Zadovoljivo zatira smolenec in nekatere druge širokolistne vrste in tudi travne plevele. Na njivah, ki so močno zapleveljene s širokolistnimi vrstami kot so ščiri in dresni, je priporočljiva predhodna raba talnega herbicida. Raba pripravka ni priporočljiva v zgodnjem krompirju, saj se kljub delovanju preko listov zelo majhen del herbicida vsrka preko korenin, kar je lahko slabo pri npr. vrtninah, ki sledijo zgodnjemu krompirju.

Na učinkovitost herbicidov po vzniku vplivajo tudi vremenske razmere. Ob zelo toplem in suhem vremenu, ko so rastne razmere manj ugodne, plevelne rastline na povrhnjici oblikujejo debelo voščeno prevleko, ki vpliva na slabši vstop herbicida v rastlino. V takih razmerah se lahko učinkovitost pripravka močno poslabša. Sprejem v rastline je slabši tudi ob zelo hladnem vremenu, ki upočasni rast plevelov. Pri rabi herbicidov po vzniku je potrebno biti pozoren tudi na to, da pleveli ne prerastejo optimalne faze razvoja. Najboljšo učinkovitost dosežemo, če imajo pleveli ob škropljenju razvite 2 do 4 liste. Če so rastne razmere dobre (temperature od 10 do 25 0C, ne prenizka zračna vlaga) lahko dosežemo dobro učinkovitost tudi do 6 listov.



ZATIRANJE TRAVNIH IN VEČLETNIH PLEVELOV

Če so krompirišča močno zapleveljena s travnimi pleveli jih je treba ciljno zatirati s specialnimi herbicidi proti travam (graminicidi), s katerimi škropimo po vzniku krompirja in plevela. Ker ti herbicidi ne učinkujejo proti širokolistnim rastlinam, se pri odločanju o času škropljenja oziramo na razvoj plevelnih trav. Primeren čas za zatiranje enoletnih travnih plevelov je, ko imajo razvite 2 do 4 liste, za plazečo pirnico pa pri višini približno 15 do 20 cm.
Zatiranje plazeče pirnice je v splošnem cenejše in bolj učinkovito s totalnim herbicidom npr. v strnišču kot pa z graminicidom v krompirju. Zatiranje plevela v strnišču je navadno tudi bolj dolgotrajno. Podobno velja tudi za zatiranje njivskega slaka, osatov in drugih koreninskih plevelov, ki jih v nasadih krompirja s herbicidi ne moremo zatreti, lahko pa jih brez posebnih težav uničimo v strnišču z uporabo totalnega herbicida.